E Državakiri revizia – jekh bizavisimo kontrolanti prema e državakiri delatnost
Prekal i bizavisimi kontrola daja uvid kote džana e državakere love, kobor efektivno o organ uprave kerena buti hem te o politikane odluke ingarena dži odova so valjandže te postigninen.
Sarinen isi hako te džanen sar i država kerela pli buti
Ka valjani te ovel tut poverenje so o odlučime odluke isto ka sledinenpe hem so e porezeskere love efikasno koristinenape. Prema amaro kontroliriba doprinesinaja uvid ko sar funkcirinela e državakiri delatnost.
E državakiri revizia tani jekh organ uprava telo o parlamenti. Amari buti tani te dodžana kobor šukar funkcirinela e državakiri delatnost. Amen kontrolirinaja e vlada, državno organ upraven hem avera delatnostia so rukovodinena državno sredstvencar. Amare kontrole pomožinena e parlamente te anen odluke. Odova šaj te ovel džanipa, so šaj te koristinelpe te pošukar kerel e vladakiri hem e organ upravengiri buti.
Amari bizavisnost temelinelape ko ustav
E državakiri revizia tani jekh važno kotor tari e kontroliribaskiri moč ko parlamenti. Amari odgovornost tani te da džaniba e parlamenteske hem ko javnost bašo sar o organ uprave rukovodinenape hem kobor šukar funkcirinena o politikane reforme.
Či e revizia ka ovel objektivno hem faktično, amen siam bizavisime tari i vlada hem avera organ uprave, kas isi jekh edinstveno mandati korkoro te odlučina so ka kontrolirina hem sar ka sprovedina o kontrole.
E Državakere reviziakere kontrole
Amen keraja duj vrste kontrole:
- Amen kontrolirinaja sa e organ upravengere beršeskere izveštaija či te osigurina so olengiri ekonomia tani ko plo redo.
- Amen kontrolirinaja sar i vlada hem o organ uprave sprovedinena odoja politika odlučimi taro o parlamenti, ko misal o efektia taro o politikane reforme.
O rezultati tari amari buti
Amare kontroliribaskere izveštaija javno objavinenape hem ovena jekh kotor tari e parlamenteskiri buti kontoliribaja e vlada. Ola isto koristinenape taro o organ uprave, naučnikia, novinaria hem avera so mangena te sledinen sar i država koristinela e porezeskere love.
O rezultati tari amari kontroliribaskiri buti isto dičholape internacionalno. Amen siam uključime ko razvoj standardibaske ki revizia hem podržinaja o razvoj avere phuvjengere reviziribaskere organ upraven sar jekh kotor tari švedikani razvojno pomoč.
Isi tut pučiba?
Te sine tut pučiba šaj te kontaktirine amencar.
Kratkoročno upraviba e bučaja bašo dživde minoritetikane čhibja
Amen kontrolirindžam e državakoro uložiba unapredibaja o nacionalnikane minoritetikane čhibja. Akate tele šaj te dikhe o tikno rezime.
Ki Švedia i jidiš, finsko,menkieli, romani čhib hem laponikane tane priznaime nacionalnikane minoritetikane čhibja. Sarinen isi hako te vakeren pli čhib, hem butfar i čhib predstavinela jekh importantno kotor ko manušeskoro identiteti. O minoritetikane čhibja isto tane jekh kotor tari i švedikani kultura hem kulturakoro mirazi. Odoleske i država obvezinelape e nacionalnike minoritetikane čhibjen te održinel dživde.
I Državno revizia kontrolizirindža sar disave organ uprave kerena buti či te arakhen e nacionalnikane minoritetikane čhibjen. Akala organ uprave tane o Instituti e čhibjenge hem folklorenge (Isof), Sresko uprava ko Srez Stokholm, Lund univerziteti, Palamenti Sameting, Državno zavod školake, Stokholm iniverziteti, Soderntorn fakulteti, Univerzitetengoro – hem fakultetengoro školakoro saveti (UHR) hem Umeo univerziteti.
E Državno reviziakoro zaključok tano so e državakoro uložiba nae dovolno. Osim akava i država šaj te koristinel ple resursia poefektivno, odolea so ka delinel olen ko pobaro vakti namesto tikno uložiba.
Odoleske, i Državno revizia predložinela so i vlada ka upravinel ple organ upravencar ko jekh po dugoročno čani, či te ovel olen pošukar uslovia planiribaske. Akava važinela e Državno zavod školake e nalogoja te koordirinel i nastava hem te unapredinel e nastavakere lila ki minoritetikani čhib, e Isof:e isi odgovornost bašo čhibjakoro centar, isto e Stresko uprava ko Strez Stokholm hem Sametingeskoro pratipaskoro hem podržibaskoro nalog.
I Državno revizia isto predložinela so o nadležno pobareškolakere institucie hem o Univerziteteskoro – hem pobareškolakoro godidejbe (UHR) pošukarkerela i informacia bašo šaipa te ovelpe sikamni ki minoritetikani čhib. Osim akava i Državno revizia preporučinela i vlada te prenesinel i odgovornost e vebthaneske Minoritet.se ki sresko uprava ko srez Stokholm ja avere pogodno nadležno organ upravake, so dobinela o nalog te kerel o than polesno koristibaske.